 |
HARRY POTTER SLOVENIJA
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Anxic
Vrhovni bunkljemir
Pridružen/-a: 25.08. 2013, 20:31
Prispevkov: 88
|
 Objavljeno: 29 Avg 2013 16:25 Naslov sporočila: Kenda ali Gradišnik? |
 |
|
I. DEL (1/2)
Torej, čas je, da končno predstavim moj pogled na tako psovani prevod 6. dela sage o mladem čarovniku, ki ga je najprej za založbo Epta prevedel B. Gradišnik, šele kasneje pa tudi J. Kenda v okviru Mladinske knjige. Sam sem prebral celotno zbirko v izvirniku pa tudi v prevodu, le Kendovega prevoda 6. dela nisem prebral, ker sem takoj po izdaji prebral Gradišnikovega in mi je ta povsem zadoščal.
V pripravi te analize sem se opiral na Kendove prevode zbirke in Gradišnikov prevod 6. knjige pa tudi na njegov Pojasnjevalnik in Gesla, ki se direktno zadevata njegovih pogledov na prevajanje te zbirke.
Gradišnik v Pojasnjevalniku takoj pojasni, da je večino izrazov, ki jih je že prej prevedel Kenda, pustil v stari obliki, čeprav se niso skladali z njegovo prevajalsko logiko. To se mi zdi pošteno, in čeprav so mi številni Gradišnikovi prevodi bolj pri srcu, kar bo razvidno v naslednjih odstavnih, menim, da je korektno, da se izrazoslovje iz zbirke ohranja in se ga ne spreminja preveč. Tako je s svojim slovarčkom na koncu knjige ubil dve muhi na en mah; omogočil je nespremenjenost večine izrazja, obenem pa bralcev, ki bi jih različni pogledi pri prevajanju zanimali, ponudil svojo verzijo prevoda. Tu se Kendovi "privrženci" ne bi smeli pritoževati, češ da je Gradišnik v slovarčku ponižal prejšnjega prevajalca, saj je svoje poglede argumentiral in ni zavračal prejšnjih prevodov kar tja v endan (kar je Gradišnik po svoje spremenil, mu je Kenda vrnil, spomnimo se npr. spremembe horkrucev v skrižvne). Obenem se mi zdi, da je sicer Gradišnik uporabil nekaj drugih izrazov za prej znane stvari (npr. dnevna soba je postala skupna soba in podobno splošno znano izrazje; tu menim, da ni prevelikega problema, saj ne gre za neke bistvene izraze, ki se pojavljajo samo v delih Harry Potter, ne vidim pa velike potrebe, da bi morala dnevna soba postati skupna soba, tako da gre v tem primeru po moji presoji za rahlo pretiravanje Gradišnika v svoji ihti, da se drži svojih prevajalskih načel, mene sicer to ne moti).
Naslednji odstavek v Pojasnjevalniku govori o izrazoslovju in skovankah, h katerim se prevajalca zatekata. Tu Gradišnik omenja svoje verzije prevodov angleške besede Killing Curse (ubijavka namesto kletev smrti), unforgivable curses (neodpustljivke namesto žrlele kletve), ipd. V tem pogledu razmišljam podobno kot Gradišnik, saj menim, da premore slovenščina ogromno besedno družino, ki jo je vredno uporabljati, čeravno ne gre za besede, ki jih slišimo vsak dan in smo (so) zato nekateri nejevoljni ob branju. To je pač literatura, to niso internetni forumi. Moram pa obenem dopustiti možnost, da bi tudi sam Gradišnik v kakem drugem primeru ravnal kot Kenda in bi ga slednji v obrnjeni situaciji popravljal, vendar pa glede na vse z lahkoto zaključim, da se zdi to nekoliko manj verjetno, ker Gradišnik v svojem prevodu postreže z neprimerljivo večjim obsegom besedišča, zaradi katerega branje sicer teče nekoliko bolj ležerno, je pa zato v večji užitek (subjektiviziram, torej meni osebno je tako branje prijetnejše; gre zgolj in samo za posameznikov okus).
Naslednja Gradišnikova snov se tiče Kendovih prevodov osebnih lastnih imen v zbirki. Tu se tudi sam sprašujem, zakaj so nekatera imena prevedena, druga pač ne; odkrito pa priznavam, da mi kendovski ključ prevodov zelo diši, saj lahko tako vsi tisti, ki izvirnika niso prebrali, občutijo Rowlingino igranje z imeni in angleškim besediščem (v našem primeru slovenskim besediščem). Gradišnikov predlog, da bi Dumbledore postal Bumbaar (ki temelji na t.i. "kendovskem ključu") se mi zdi izjemen, je pa res, da ga v 6. knjigi sredi že preveč razvite zgodbe nikakor ni mogel in ni smel (!) vpeljati; to bi naredilo pač preveliko zmedo. Mi je pa pri srcu. Zakaj Kenda nekaterih imen ni prevajal, tudi meni ni znano; morda najpomemnejših ni, ker v resnici v sebi niti ne nosijo kakšnih globljih pomenov (Harry Potter, Hermione Grander, Ronald Weasley,... so pač imena brez besednih iger). Vsekakor se je Kenda ob začetku zbirke tega oreha lotil kar pogumno in vsaj pri meni je dosegel svoj namen.
Gradišnik kasneje omeni "dokaj konservativno Rowlingovo besedišče" in kot primer navede citat Dumbledorja, kar to gotovo potrjuje (kdo je prebral knjige v izvirniku, se bo gotovo strinjal, da Dumbledore svoje misli artikulira na nekoliko drugačen način kot drugi liki, vsaj meni je branje njegovih dialogov predstavljalo malo trši jezikovni oreh, saj mi angleščina ne predstavlja materinega jezika); menim, da v Kendovih prevodih ta globina njegovih govorov morda za kakšen odtenek ne dohaja tistega občutka, ki ga človek doživlja ob branju izvirnika, vendar tega predan bralec in ljubitelj Kendovih prevodov niti ne opazi, ker so v resnici Dumbledorjeve vrstice še vedno dovolj posebne, da se ob njih začnemo zavedati vrhunskih idej pisateljice Rowlingove, ki nam jih Kenda uspešno prenese tudi skozi ne-angleščino.
Nadalje se Gradišnik obregne ob vse bolj puhlo besedišče, ki se pojavlja v mladinski (in tudi drugi) slovenski literaturi, in tu mu brez slabe vesti pritrjujem tudi sam. Slovenščina naj bo v naši literaturi prva violina in naj ne trepeta ob številnih novih besedah, ki jih vnašamo iz sosednjih dežel, vsaj v književnosti ne. Slednja ni prostor, kjer bi razumeli sleherno besedo izmed 2 milijonov teh, samo zato, da lahko preberemo 500 strani na dušek in brez samkrat začutiti potrebe po odprtju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Pa naj gre za mladinsko ali kako drugo vrsto literature, tu se ne prestavim niti za centimeter in se bom tega prepričanja držal kot pijanec plota  . Všeč mi je Gradišnikov citat, ki govori sam zase:
| Citiram: | | /.../ Seveda pa ta širina predpostavlja, da bo bralec željan vsrkavati (zanj) nove izraze, pomene in besede, da jih bo doumeval tako sobesedilno kot tudi z brskanjem po besednjaku, ne pa da, tako kot je še iz šole vajen pri nas, čaka, da mu bo mamica lektorica iztrebila iz besedila vse kosti in koščice, ki bi mu sicer utegnile obtičati v razvajenem grlu. In tako nazadnje postanejo meritorni kritiki osebe, ki po forumih pišejo, da "prevod sucks k to k dela Gradišnik je žiu obup sj sploh ne morš razumet pu besed". |
Dragi Slovenci, prišli smo do tega, da naši otroci že v 3. razredu govorijo tekoče angleško, vejic v slovenščini pa ne znajo pravilno postavljat niti ob končanju štiriletnega gimnazijskega programa. Seveda karikiram, je pa v tem pretiravanju zagotovo zrno resnice.
Hagridov in Fleurin prevod Gradišnika mi bolj ustrezata kot Kendov; Fleur je, na primer, bolj prepričljiva z neposrečenimi R-ji kot pa z nekimi preštevilnimi G-ji v izgovorjavi, ki nazadnje sploh ne spominja na Francoza (Francozinjo), ki se trudi s slovenščino. Svoj strokovni pogled Gradišnik utemeljuje na str. 515 svojega prevoda Polkrvnega Princa, dlje se sam ne bi spuščal.
Naslednja Gradišnikova opomba leti na quidditch oz. kvidič, kot mu pravi sam. Povsem logično se tudi meni zdi, da tisoč let (in več) stara igra ne more vsebovati iskalcev in zasledovalcev, če pa vendar tovrstnega izrazoslovja pred tisoč leti (ali pač kakorkoli v, družbeno gledano, oddaljeni preteklosti) sploh ni bilo! Mlatič, gonič in podobni so sicer besede, s katerimi si nismo na ti, je pa res, da se meni vse skupaj sliši veliko bolj pristno. Kar predstavljam si, kako bi te besede lahko postale sinonim za nekaj čarobnega, poznali pa bi jih vsi slovenski otroci. Ob omembi besede iskalec pa 99% med nami zagotovo ne pomisli na Rowlingovo čarovnijo na papirju. Ali pač? Kvidič se mi zdi tudi primernejši izraz, saj vendar slovenimo še "pizzo" v pico in "rock" v "rok", kaj ne bomo "quidditcha" v "kvidič". Daznt mejk eni sens.
To je prvi del mojega pogleda na način prevajanja obeh prevajalcev; jasno bom povedal, da neizmerno uživam v branju zbirke (torej prevodov) obeh, torej menim, da sta oba prvovrstna ustvarjalca na svojem področju. Stvari, ki so me navdušile na eni (in seveda tudi drugi) strani pa sem želel še bolj izpostaviti in jih jasno artikulirati, zato bo morda ob branju tega sestavka kakšen zvest Kendov fen užaljen (bog ne daj prizadet  ) ali pa me bo kdo videl v vlogi hudiča, ki hoče zasejat prepir med slovenske ljubitelje Harryja Potterja; nič od tega ni bil moj namen. Upam, da bo imel kdo dovolj volje in potrpljenja, da si to dejansko prebere in mi poskuša argumentirano predstavit nasprotna stališča, jaz nisem namreč nikoli sveto prepričan v svoj prav in najbolj me razveseli, ko me nekdo "spreobrne" z dobrimi in premišljenimi argumenti. Tu smo, da izmenjujemo mnenja.
V prihodnjih dneh sledi 2. del, v katerem se bom osredotočil na konkretnejše izraze iz Gradiščnikovega geslovnika, predstavil pa bom tudi nekaj dodatnih idej, pri katerih mi bolj "diši" Kendov ali pa Gradiščnikov način razmišljanja.
Mnenja, ideje, misli, pogledi? 
_________________
<i>"I say to you all, once again -- in the light of Lord Voldemort's return, we are only as strong as we are united, as weak as we are divided."</i>
Albus Dumbledore in Harry Potter and the Goblet of Fire (written by J.K. Rowling) |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Liana Benedickt
Drznvraanec/-ka
Pridružen/-a: 28.08. 2013, 14:42
Prispevkov: 29
|
| Objavljeno: 29 Avg 2013 19:22 Naslov sporočila: |
|
|
Uf tole si se pa razpisu 
Osebno bi pripomnila sam tole glede izraza kvidič. Izraz je grozen, kot tudi meni ni všeč da smo vse poenostavili (pr nas pravimo da tak ljubljančani govorijo  ) Js pač ne odstopam od tega da mi je Kenda bolj všeč in pri njegovem prevodu se mi pač zdi da pride Rowlingova bolj do izraza. Pri Gradišniku se mi zdi vse prevedeno bolj po otročje. Ampak to je pač moje mnenje Isto sem prebrala oba prevoda in oba prevajatelja sta odlična, da sta sploh prevedla, ker je Rowlingova res odlična pisateljica in moreš definitivno prebrati angleške verzije da veš o čem se gre
Glede slabih knjig oz. slabega besednega zaklada v njih se pa s tabo popolnoma strinjam! Imam sestrično, ki je stara 10 let in obvlada angleščino, slovenščino se pa skupaj učiva... To pa res ne pelje nikamor.
_________________
We are only as strong as we are united, as weak as we are divided.
Albus Dumbledore |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anxic
Vrhovni bunkljemir
Pridružen/-a: 25.08. 2013, 20:31
Prispevkov: 88
|
| Objavljeno: 30 Avg 2013 00:54 Naslov sporočila: |
|
|
Hehe, a res se ti zdi Gradipnikov slog bolj otročji? Prav hecno, meni pa lih obratno  Hja, okusi so različni. Sicer pa ja, slovenščina je taka, da se vse sloveni, kar je po eni strani slabo, ker s tem še pospešujemo vdiranje tujk v naš jezik, ki je dovolj lep tudi brez njih. Če jih ne sloveniš, vseeno obdžiš neko distanco do njih.
_________________
<i>"I say to you all, once again -- in the light of Lord Voldemort's return, we are only as strong as we are united, as weak as we are divided."</i>
Albus Dumbledore in Harry Potter and the Goblet of Fire (written by J.K. Rowling) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
